Logo Te skupne stezice

Pohodniška krožna pot Steza prijateljstva

Boljunec - Botač - Beka - Botač - Boljunec

Trasa poti v KML formatuTrasa poti v GPX formatu

Razdalja 8,9 km

Dolžina 3-4 h

Višinska razlika 371 m

Srednje težka pot

Trasa poti
Trasa Poti Prijateljstva

Rimski vodovod

1) Iz Boljunca (s parkirišča pred gledališčem) se skozi vas usmerimo v predel imenovan Gornji konec. Ko so za nami zadnje hiše, nas table opozorijo, da se tu prične Naravni rezervat Doline Glinščice. Takoj na začetku poti opazimo na desni opečnate zidove, ki so del nekdanjega rimskega vodovoda, ki je iz izvirov v Glinščici, Boljuncu in Dolini dovajal vodo v Trst. Zgrajen je bil v prvem stoletju po Kr. in je viden na več odsekih; kanal je bil širok 55 cm in visok do 160 cm.

Viri v Glinščici (tolmuni)

2) Ob poti teče reka Glinščica, domačini ji sicer pravijo »Klinšca«, ki je edinstven primer površinske vode na apnenčastem terenu. Na svoji poti je voda izdolbla kotanje, v katerih so nastali tolmuni – v narečju »viri«, raj za mladostnike, ki se tu v poletni vročini hladijo. Vsak »vir« ima svoje ime, prvi je »Lopatnik«. Malo više se nahaja največji izvir – »Zvirk« - iz katerega je bil speljan rimski vodovod.

Cerkev sv. Marije na Pečah

3) Na desni strani poti stoji na skalnatem podmolu nad nami cerkev sv. Marije Device na Pečah, ki naj bi jo zgradila v trinajstem stoletju »Bratovščina bičanih – Confraternita dei Battuti« (prvi podatki segajo v leto 1267). Vsako leto je tu 14. avgusta, na predvečer velikega šmarna, slovesna sv. maša. Nekoč so verniki prihajali v procesiji iz Boljunca. Cerkev so poškodovali vandali in leta 1979 tudi zažgali napušč. Leta 1982 so jo ponovno obnovili s prostovoljnim delom. Pod nami so v rečni strugi vidni še drugi »viri«.

Slap v Glinščici

Slap v dolini Glinščice
Slap v dolini Glinščice - ©2018 Danijela Vaš

4) Malo naprej od cerkvice se nam prikaže slap »Supet«, kjer voda s flišnatega pobočja pada v kotanjo. Visok je 36 m. Včasih pozimi poledi in takrat se alpinisti, ki radi plezajo na ledu, podajo nanj. Dovolj trden led pa je goden za plezanje zelo poredkoma. Alpinisti se pa lahko na strmih pobočjih celotne doline potolažijo na preko 250 smereh. Nad slapom so vidni tudi predori nekdanje železniške proge Trst – Hrpelje, danes preurejene v kolesarsko-pohodniško pot. V dolini Glinščice je na desetine jam, nekatere prav bogate in obsežne, nobena pa ni urejena za turistični ogled. Bile pa so prava zakladnica arheoloških izkopanin od neolitika dalje. V skalah gnezdi tudi sova – velika uharica.

Botač z gostilno

5) Mala vasica Botač premore tudi gostilno, v kateri se lahko okrepčajo alpinisti in drugi izletniki. Sedaj se hiše počasi obnavljajo, ker se je sem priselilo nekaj tržaških družin. Domačini so se bili preselili v Boljunec, ko še ni bila urejena dostopna cesta za avtomobilski promet.

Začetek Steze prijateljstva

6) V Botaču se pričenja »Steza prijateljstva«, imenovana tudi »Odprta meja«. Nastala je na pobudo Občine Dolina in Občine Koper leta 1981. Enkrat letno je bilo možno brez pregledov mejo prečkati in se podati do vasi Beka na slovenski strani. V tistem obdobju je bilo to nekaj senzacionalnega in se je na pohod odpravila velika množica ljudi. Pohod prirejajo tudi sedaj, ko meja ni več neprehodna, spremlja pa ga tudi kulturni program. Še vedno je dobro obiskan.

Beka, spominska tabla o požigu vasi

Spomenik NOB v Beki
Spomenik NOB v Beki - ©2018 Lucija Kenda

7) Skozi bogato gozdno rastje se vzpenjamo poleg potoka »Grižnika«, ki se v Botaču izliva v Glinščico. Večino leta je brez vode. Vas Beka se je po vojni precej izpraznila, saj požgani domovi niso omogočali dostojnega življenja, na kar nas opozarja sredi vasi spomenik, ki so ga postavili ob 70-letnici požiga vasi.

Vodnjak

8) Vas je imela nekoč veliko živine, ki se je lahko odžejala ob velikem vodnjaku. Travniki, ki obdajajo vas, so primerni za živinorejo, s katero se še ukvarjajo domačini.
Kraj bi si zaradi lepega okolja, miru in prekrasnih gozdov zaslužil, da bi ga turistično ovrednotili. Zraven vasi so obsežni nasadi jabolk, ki tu prav lepo uspevajo.

Most čez Glinščico v Botaču

9) Skoraj uro potrebujemo, da se vrnem skozi prekrasne gozdove v Botač, kjer se preko mostiča na Glinščici, v katero priteka tudi potok »Grižnik«, spet odpravimo proti Boljuncu. Ob poti so ob mostu še vidni ostanki mlina. Mlinov je bilo od tu do Žavelj kar 32. Zadnji je prenehal delovati v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Nad vasjo so ostanki obrambnega stolpa Tabor. Odpravimo se po isti poti spet v Boljunec, kjer je dovolj gostinske ponudbe, da se utrujeni planinci in pohodniki lahko odžejajo in okrepčajo.