Logo Te skupne stezice

Pohodniška krožna pot Mali Kras

Dolina - Mali Kras - Socerb - Dolina

Trasa poti v KML formatuTrasa poti v GPX formatu

Razdalja 7,7 km

Dolžina 3,5 h

Višinska razlika 310 m

Gozdna pot, lahka

Trasa poti
Trasa krožne poti Mali Kras

Začetek pohoda ob izviru »Zgurenc«

1) Začetek pohoda v Dolini ob izviru »Zgurenc«. Masiv »Malega Krasa«, ki je podaljšek kraškega roba – prekinja ga kanjon reke Glinščice – ima na vrhu obširno planoto, ki je sedaj v glavnem gozdnata in delno travnata. Celotno področje je kraško in voda hitro ponikne ter se preko kompleksnega sistema jam in brezen pojavi v nižini, kjer se apnenčasti sloji srečujejo s flišnatimi – lapornatimi. Ti so nepropustni in se voda pojavlja na površju v obliki studencev. Izvir »Zgurenc« se nahaja tik ob cesti. Vode tu nikoli ne zmanjka; mnogi jo pijejo, ker pa ne ustreza normam, ki se jih morajo držati vodovodi (stalna preverjanja), so jo označili kot – nepitno.

»Moganjevec«, hudournik in pretočni izvir

Pogled na Socerb z gradom iz kraškega roba
Pogled na Socerb z gradom iz kraškega roba - ©2018 Lucija Kenda

2) Pot prečka hudourniško strugo. Ker je včasih vode veliko, je bil postavljen mostiček. Zraven mostička se nahaja tolmun, ki so ga izkopali jamarji SPDT, ko so raziskovali vodne izvire. V globini 5 metrov so naleteli v ilovici na številne vodne žile. Z barvanjem so dokazali, da voda iz tega tolmuna napaja izvir »Kaluža« sredi Doline in izvir »Per Cjèmpete«, ki se nahaja pod vasjo zraven osnovne šole Prežihovega Voranca. Kakih 100 m nad hudourniško strugo se nahajajo ostanki nekdanjega naselja – menda je bila stara Dolina prav tam. Ker pa tu ni bilo dovolj površinske vode, so se prvotni prebivalci baje preselili v »dolino« in s tem poimenovali vas. Ledinsko ime tega kraja je »Moganjevec«. Zraven ostankov kamnitih zidov pa se ob obilnem deževju pojavi več pretočnih studencev. Izpod kamenja vre voda na desetinah krajev in se steka v hudournik. Gre za obširno podzemno vodno žilo, ki pa ne uspe »požreti« vse deževnice in vre na dan vse višje in višje, odvisno pač koliko dežja je padlo. Deset metrov pod tolmunom se blizu struge potoka nahaja vodno zajetje, ki so ga zgradili domačini. S sistemom cevi so vodo speljali v pokrito pralnico zgrajeno leta 1951 in zraven postavljeno korito, ki se nahajata le kakih 50 m pod »Zgurencem«, ki pa dobiva vodo iz druge vodne žile.

Razgledni stolp nad Krogljami

3) Nad Krogljami se nahaja obsežna skala, ki ji domačini pravijo »Pečica«. Za časa Zavezniške vojaške uprave, ki je skušala pomagati brezposelnim z začasnimi zaposlitvami, so tu s posebnim podjetjem zgradili enega izmed razglednih stolpov – enakega tistima, ki se nahajata pod Zabrežcem in Jezerom. Spodaj rastoča drevesa sicer sedaj zakrivajo del razgleda, ki pa je še vedno dovolj zanimiv za kratek postanek.

Jama z vsekanimi katastrskimi napisi iz leta 1819

4) Pot doseže zapadni konec »Malega Krasa«. Tik pod kraškim robom je majhna votlina, ki se nahaja prav na meji med katastrsko občino Dolina in katastrsko občino Boljunec. Vestni merilci so leta 1819 vklesali v stene votline napise »Gemeinde Dolina« in »Gemeinde Bolliunz«, ker se tu stikata posesti obeh srenj. Na drevesih in skalah srečujemo rumeno rdeče številčne oznake. Gre za gozdni plan sečnje dolinske Srenje. Rdeče rumeno barvo predvideva deželni gozdni zakon.

Razgled nad Boljuncem in začetkom kanjona Glinščice

5) Vrnemo se na pot, ki nas popelje vzdolž celotne planote; pod nami je lep razgled na Boljunec in začetek kanjona reke Glinščice ter na sosednje vasi: Zabrežec, Hrvati, Boršt in Jezero. Opreznost je obvezna, saj se nahaja pod robom kar nevarna strmina, ki sega do nekdanjega opuščenega kamnoloma, kjer so kopali in mleli kamenje za gramoz in pesek. Ob lepem vremenu se tu odpira čudovit razgled na Kaninsko pogorje.

Obrambni zid nekdanjega gradišča – bronasta doba

6) Pot nas privede do obsežne groblje kamenja, ki se vije navzdol. To je obzidje nekdanjega gradišča, kjer so do 178 pred Kr. živeli Histri, preden so jih premagali in pokončali Rimljani. Pri Socerbu je obstajalo drugo gradišče, tretje na koncu »Dolinskega Brda«, spet eno obširno na hribu sv. Mihaela nad Boljuncem. Skupno jih je bilo na področju današnje občine Dolina kar osem. Obsežne raziskave je tu opravil konec devetnajstega stoletja arheolog Carlo Marchesetti, ki je zlasti v socerbskem gradišču izkopal veliko predmetov, ki se od takrat nahajajo v Naravoslovnem muzeju v Trstu.

Ostanki kasarne in protiletalske baterije

Pogled na Breg iz kraškega roba
Pogled na Breg iz kraškega roba - ©2018 Lucija Kenda

7) Na robu planote, nad Krogljami, kjer so si jadralni padalci uredili izletišče, naletimo na ostanke kasarne in ploščadi, kjer je bila za časa druge svetovne vojne protiletalska baterija. Potrebščine in strelivo so dovažali s posebno žičnico. Začetna postaja se je nahajala pred pokopališčem v Boljuncu.

»Sveta jama« na Socerbu

Grad Socerb
Grad Socerb

8) Preden dospemo do Socerba, naletimo na jamo, v kateri naj bi v tretjem stoletju po Kr. živel puščavnik z imenom Servul (slovensko Socerb, nemško Serf), ki je nato umrl mučeniške smrti. Danes je v jami urejen oltar in se konec maja vsako leto tudi daruje sveta maša. V srednjem veku je služila socerbskemu gradu kot klet. Na dnu jame teče voda, ki napaja studence v Dolini.

Razgledna točka na Socerbu

Pogled na dolino Glinščice
Pogled na dolino Glinščice

9) S ploščadi pred socerbskim gradom se nam nudi prekrasen razgled na tržaški zaliv, Koper, vse do Savudrije na eni in Gradeža na drugi strani ter seveda na spodaj ležeče vasi. Socerbski grad je bil verjetno zgrajen po letu 1000 in je služil najprej kot obrambna linija Istre, nato kot carinska in vojaška utrdba, zlasti za časa bojev med beneško republiko, Samosvojim mestom Trstom in kasneje s Habsburžani. Leta 1780 je vanj udarila strela in je popolnoma pogorel. V današnji obliki je bil delno obnovljen v letih 1924-25. Grad je bil od leta 1521 tudi sedež Socerbskega gospostva, ki je podedovalo nekdanjo fevdalno oblast, ki jo je nad breškimi vasmi izvajal najprej tržaški škof, nato pa Samosvoje mesto Trst. Gospostvo ni imelo lastnih posestev, temveč le pristojnosti za pobiranje določenih dajatev od mlinov, sejmov ter blaga, ki so ga tovorili mimo v Trst ali Koper. Bilo je zelo donosno in so grad zato večkrat prodali. Po vojni je bilo v gradu sodišče, danes pa se tu nahaja restavracija. Pot nas pelje skozi vas Socerb, mimo spomenika padlim v NOB in cerkve, navzdol skozi bujno gozdno rastje, kjer kraljujejo stoletni ceri, mimo tolmuna v »Moganjevcu« do izvirka na »Zgurencu« nad Dolino.