Logo Te skupne stezice

Kulturna ponudba

Bogata in pestra je kulturna ponudba v Bregu. Ob opisu posameznih vasi so navedena delujoča kulturna društva, ki že poldrugo stoletje oplajajo s svojim prostovoljnim delom celotno področje, ki smo ga doslej opisali. Vseeno pa si nekatere skupine in društva zaslužijo, da jim posvetimo daljši zapis, saj delujejo intenzivno, skozi celo leto, v glavnem tudi nepretrgano od ustanovitve. Njihovo delo je zamrlo samo za časa obeh svetovnih vojn in bilo močno okrnjeno v obdobju fašizma. Kot vsa amaterska društva imajo vzpone in padce, odvisno od števila delujočih posameznikov. Zadnja desetletja se morajo spopadati tudi z demografskim padcem, s priseljevanjem neslovenskih družin, zlasti pa z novim načinom življenja, ki ga je prinesla tehnologija, televizija, internet in druga družbena omrežja.

SKD Valentin Vodnik – Dolina

Najstarejše društvo v Bregu je nedavno slavilo 140-letnico obstoja, saj je nastalo leta 1878 kot Bralno in pevsko društvo v Dolini, leta 1894 si je nadelo ime po pesniku Valentinu Vodniku, čigar 200-letnico smrti obeležujemo leta 2019. V tistem obdobju je bilo vsestransko literarno delo Valentina Vodnika zelo čislano, obenem pa je užival ugled v Dolini, saj je že leta 1807 opeval »brežanko«, tipično breško vino, ki je slovelo v Kranjski deželi.

Dolinsko društvo je po zaslugi moškega pevskega zbora in raznolike ponudbe dejavno celo leto. Višek dosega z razstavami v okviru dolinske Majence: dve ali tri, odvisno od razpoložljivosti razstavnih prostorov, ter z tradicionalnimi »Junijskimi večeri«, ki jih vsak petek v juniju prirejajo neprekinjeno že 40 let. Na njih se vrstijo zborovski in godbeni koncerti, dramske skupine, tamburaši, harfe in še marsikaj.

SKD Fran Venturini – Domjo

Društvo je nastalo pred 50 leti, v začetku kot moški zbor, ki si je nadel ime po boljunskem skladatelju Franu Venturiniju. Ko je prišlo do svojih prostorov v centru Anton Ukmar – Miro pri Domju se je delovanje hitro razširilo, najprej na vsakoletno revijo diatoničnih harmonik, predvsem pa na zborovsko delovanje otroškega pevskega zbora, ki pod vodstvom prizadevne Suzane Žerjal že desetletja osvaja lovorike na raznih tekmovanjih in revijah. Sedaj deluje tudi mini Venturini, z otroci iz vrtcev. Odrasli se udejstvujejo v moškem in mešanem pevskem zboru, v katerih poje tudi veliko pevcev italijanske narodnosti.

Društvo prireja vsako leto odlično obiskano poletno šagro na Krmenki.

Mačkolje

Pevska tradicija je bogata tudi v Mačkoljah, kjer delujeta v okviru SKD Primorsko Dekliška vokalna skupina in Nonet Primorsko, pri PD Mačkolje pa mešani pevski zbor. Nastala je tudi otroška pevska skupina »Z Ul'ce«. Za tako majhno vas je to prav lep dosežek.

Pihalni orkester Breg

Prvi zapisi o Godbi na pihala iz Doline so iz leta 1890. Delovala je dokaj aktivno do prve svetovne vojne. V obdobju fašizma pa zelo okrnjeno, v glavnem za plese na poletnih šagrah. Po drugi svetovni vojni je nekaj časa delovala v okviru društva Vodnik, ker pa je število godcev upadlo, so se jim pridružili godbeniki iz Mačkolj. Nastala je tako leta 1960 Godba na pihala Breg, ki se je leta 1995 preimenovala v Pihalni orkester Breg. Od tedaj deluje tudi glasbena šola v sodelovanju z Glasbeno matico, kar omogoča generacijsko zamenjavo v orkestru, obenem pa mladino uvaja v svet glasbe.

Pihalni orkester Breg veliko nastopa doma in v bližnjih Sloveniji in Hrvaški, kjer se udeležuje mednarodnega srečanja pihalnih orkestrov Istre, ki so ga leta 2015 tudi gostili. Sodeluje tudi na vseh revijah in srečanjih sorodnih sestavov v zamejstvu in Sloveniji.

Ostale vasi v Bregu

V tej brošuri smo namenili več prostora partnerjem v projektu »Te skupne stezice«, vendar ne bi bilo prav, če bi zamolčali druge kulturne skupine v Bregu, ki so ravno tako aktivne in bogatijo vsestransko kulturno ponudbo. V Boljuncu deluje tako moški pevski zbor Fantje pod Latnikom, sicer v okviru društva France Prešeren, v Ricmanjih pa je zelo uspešen Pihalni orkester, ki ima že vrsto let svojo glasbeno šolo in si z ambicioznimi projekti utrjuje že itak visoki ugled. Leta 2018 je Pihalni orkester Ricmanje slavil s številnimi koncerti svojo 50-letnico.

Lep primer sodelovanja predstavlja mešani pevski zbor Slovenec-Slavec, kjer sta društvi iz Boršta in Ricmanj združili moči in tako dosegli, da ni pevska dejavnost v teh dveh vaseh zamrla. Občasno delujejo tudi dramske skupine v Boljuncu in Borštu.

Tradicije in običaji

V Bregu se je ohranil starodavni običaj postavljanja mlajev ali kot jih ti imenujejo »majev«. Gre za naslednika nekdanjega poganskega praznika pomladi, ki je sicer razširjeno v raznih enačicah v vsem alpskem pasu do Francije. V Bregu in sicer v Ricmanjih, Borštu, Boljuncu in Prebenegu postavljajo maje fantovske in dekliške na predvečer 1. maja. Na visok smrekov ali borov hlod pritrdijo češnjo ali bor, ju okrasijo s pomarančami, limoni in kolači, ter ob zaključku zahtevnega dela pod njim zapojejo stare vaške pesmi, ki so jih v posameznih vaseh izbrali za svojo himno.

V Boljuncu fantje in možje imajo poseben ritual, ko prikorakajo na vaški trg in zapojejo »Barčco«, fantje pa imajo svojo sejo imenovano »uro«, ki je precej skrivnostna. Mladina se pomeri tudi v vlečenju topolove veje.

V Dolini se je tradicionalni praznik raztegnil na več dni. Na predvečer 1. maja postavijo topol ob vaškem studencu. Na prvo soboto v maju (včasih se premakne za en teden) pa postavijo na vaškem trgu » gorici«, mogočen maj, ki ga krasi ogromna češnja in dva velika »krancla« (venca). Vse poteka v nočnih urah, ker so nekoč češnjo kradli. Pod postavljenim majem nato zapojejo svoji himni »Eno drevce« in »Na gorici, na placu«. V naslednjih dneh je pod majem ples s prihodom parterjev in parterc (mlada dekleta in fantje), ki ples otvorijo. Zraven je še kulturni program, občinska razstava domačega vina in ekstra-deviškega olja. Maj se podre v torek zvečer z mogočno povorko in v veliko veselje otrok, ki navalijo na pomaranče in zastavice.

Ohranilo se je še nekaj tradicionalnih dogodkov. V Boljuncu na dan sv. Štefana uprizorijo lučanje z jabolki (sv. Štefana so sicer kamenjali). Ta dogodek organizira Dekliška, saj so nekoč dekleta z jabolki ciljala svoje izbrance, danes se poslužujejo tudi drugih pripomočkov.

V skoraj vseh vaseh se za pust obide vse hiše, kjer domačini improvizirane glasbene sestave v spremstvu pustarjev in otrok radi pogostijo, v Boljuncu pa ob zaključku pustovanja pošljejo pusta v vesolje s svojim Boljunikom.

Spomenik dolinskemu Taboru

Vabilo obiskovalcem

Ob koncu te strnjene predstavitve področja kjer smo razvili projekt »Te skupne stezice« prihaja do izraza koliko vsestranskih zanimivosti vsebuje ta majhen košček ozemlja, ki jih ni okrnila niti moteča prisotnost industrijskih obratov.

Občasni obiskovalec se lahko sprosti na sprehodih po tako raznoliki naravi, ogleda si pričevanja iz preteklosti, ob priliki se sreča z bogato kulturno ponudbo, v vaseh odkriva kraške ali istrske elemente v arhitekturi starih vaških jeder. V bogatih muzejskih zbirkah in ob spominskih obeležjih se lahko zamisli o burni zgodovini teh krajev.

Vabljive so stare tradicionalne navade, ki jih Brežani skrbno goji in si zaslužijo obiska. Nazadnje se prileže pokušnja kakovostnega vina in ekstra-deviškega olja v prodajnem centru na Dolgi Kroni, ali pa dobra malica v osmicah in kmečkih turizmih, ki se vrstijo skozi celo leto. Tudi vaških praznikov – šager res ne manjka.

Pridite, ne bo vam žal.