Logo Te skupne stezice

Spominska krožna pot Tigrovska spominska krožna pot

Ocizla

Trasa poti v KML formatuTrasa poti v GPX formatu

Razdalja 8,4 km

Dolžina 3 h

Višinska razlika 94 m

Gozdna pot, lahka

Trasa poti
Trasa Tigrovske spominske krožne poti

Informativna tabla v Ocizli

1) Pot se prične v vasi Ocizla pri informativni tabli. Posvečena je šestim mladim tigrovcem, ki so se v obdobju 1933-1940 pridružili protifašistični organizaciji TIGR in se udeleževali akcij, kot so bile: izobešanje slovenske zastave, trosilne akcije protirežimskega gradiva, grozilna pisma in požig šole v Krvavem potoku. Po ovadbi izdajalskega domačina so jih zaprli in Posebno sodišče v Rimu jih je obsodilo na dolgoletne zaporne kazni. Po razpadu Italije leta 1943 so se vrnili domov bolni, strti in s hudimi posledicami. Vsi so kmalu po koncu vojne umrli. Krožna pot zajema točke, kjer so se mladi tigrovci tajno sestajali in se dogovarjali za svoje akcije.

»Malnarjev mlin«

2) Sledimo rumenim oznakam, ki nas usmerijo po kolovozu v gozd, kjer nadaljujemo po gozdni stezi do »Malnarjevega malna« na potoku »Korošca«. Mlina sedaj ni več, ostale so le ruševine, ki spominjajo, da je tu še med obema vojnama deloval mlin.

Hrast posebnež

3) Slikovita je pot preko nekdanjih njiv, ob potoku, ki je razgalil peščenjakove sklade do hrasta posebneža, kot jih le redko srečamo.

Slap »Žlebina«

4) Po strmini se steza spusti do potoka »Vir«, ki mu pot zapirajo poševne plasti peščenjakov. S časom je potok odložil debelo zaveso lahnjaka, čez katerega sedaj pada slap »Žlebina« v spodnji tolmun. Sem so prihajale prat ženske z Beke.

Lipa »Na Mazarju«

5) Pot se med nekdanjimi vinogradi in vrtovi nadaljuje do prevala, na katerem raste mogočna komunska lipa »Na Mazarju«, kjer so nekoč molzli ovce. Od tu se je na pobočju, ki se razprostira do vrha Slavnika, v 19. Stoletju paslo do 5000 ovac.

»Jurjeva jama«

6) Pot prihaja v dokaj slikovito območje, kjer je meja med apnencem in flišem zelo jasna. Na začetku »Loke« se odpira vhod v »Jurjevo jamo«, ki je označena s tablo.

»Miškotova jama« in naravni most

Naravni most
Naravni most - ©2018 Žan Dolenc

7) Po stezi navzdol se pride do naravnega mosta (če je mokro, tu rado drsi, ker so tla precej ilovnata). Spodaj je vhod v »Miškotovo jamo«, ki je najdaljša jama na tem območju.

»Maletova jama«

8) Prav blizu se pride do »Maletove jame«, v katero pada osemmetrski slap potoka »Korošca«, od tu se dviga ozek in strm žleb. Voda, ki ponikne v vseh teh jamah, se prikaže na dan v boljunskih izvirih na »Jami«. Kraški svet je iz tega vidika edinstven, kod vse se po podzemnih rovih pretaka voda, da se nato pojavi v obliki studencev nekaj sto metrov nižje. Načrtovana železniška proga Koper – Divača bo tekla večinoma po podzemnem tunelu prav pod vasjo Ocizla. Od tu tudi skrb dolinskih občanov, da ne bi gradnja preusmerila vodnih tokov.

»Blažev spodmol«

9) Nedaleč se nahaja »Blažev spodmol«, skozenj se pride v »Ocisko jamo« po 150 m dolgem podzemnem rovu (za prehod skozi rov je potrebna svetilka!). Vanj so se zatekali Bečani in Ocizlani med vojno.

»Ociska jama«

10) »Ociska jama« je dostopna tudi po stezi, ki je označena z lično tablo. Blizu je tudi do večje kotanje, v kateri je na razpolago počivališče z mizami in klopmi.

Ostanki iz 1. svetovne.vojne

Studenec v gozdu
Studenec v gozdu - ©2018 Žan Dolenc

11) Pot pelje čez most z dvema »vjelboma« - obokoma, vendar se po razpotju usmerimo ob potoku do mini muzeja na prostem. V betonsko ploščo so vgrajene ostaline iz prve svetovne vojne. Na gornjem pobočju je niz osemnajstih kavern iz prve svetovne vojne, ki naj bi jih gradili skupaj s cikcakastimi strelskimi jarki češki in poljski vojaki.

Slap »Cumpet«

12) Gredoč skozi gozd se pot dvigne do slapa »Cumpet«, ki podobno kot slap »Žlebina« pada preko plasti lehnjaka, ki so se nabrale na »korše – spodaj ležeči plasti - peščenjaka«. Više je betonsko zajetje, od koder so speljane cevi do korit in javnih pip v Ocizli. Kmalu prispemo spet v vas, kjer se konča pot, po kateri smo se na začetku napotili na obhod.