Logo Te skupne stezice

Pohodniška krožna pot Prve stezice

Prebeneg - Osp - Kastelec - Socerb -Prebeneg

Trasa poti v KML formatuTrasa poti v GPX formatu

Razdalja 9,1 km

Dolžina 3 h

Višinska razlika 360 m

Srednje težka pot

Trasa poti
Trasa krožne poti Prve stezice

Srenjska hiša Prebeneg

1) Zraven cerkve posvečene sv. Antonu v Prebenegu se nahaja srenjska hiša, kjer premorejo lepo dvorano in prostore za druženje in je tudi sedež društva Jože Rapotec.

Erozijsko žarišče

Erozijsko žarišče
Erozijsko žarišče - ©2018 Nika Nose

2) Spustimo se navzdol po makadamski poljski poti, ki vodi med njivami do Križpota. Zanimivost te poti je, da ob njej teče meja med Italijo in Slovenijo. Meja sledi cesti in je nikdar ne preseče, tako da so lahko Prebenežani obdelovali večino svojih njiv nemoteno. Seveda ni šlo gladko, anglo-ameriški vojaki so tako imenovano Morganovo linijo začrtali kar ravno. Šele po protestih so spremenili njen potek. Mejo so vsak dan patruljirali vojaki Jugoslovanske ljudske armade in kdor jo je prečkal, je tvegal, da ga ustrelijo. Takoj ko zapustimo poljsko pot, se znajdemo nad obsežnim erozijskim žariščem, ki je v teh krajih zelo redko, saj gre za na površju razgaljen lapor, ki je sestavni del »fliša«. Domačini mu pravijo »opòka« ali »təšèl«. V flišu se izmenjuje s plastmi peščenjaka in je zelo neodporen na delovanje vode, zmrzali in vetra. Zato hitro razpada, strma pobočja pa se ne morejo zarasti. Pobočja so videti kot ogromni kupi peska.

Spomenik NOB Osp

3) Po pobočju nas steza pripelje do potoka, v katerem je vode nikoli ne zmanjka. Po urejeni gozdni poti dospemo v Osp. Na sredini vasi stoji spomenik padlim v NOB. Nad vasjo se nahaja znamenita osapska jama, v kateri je zlasti po nalivih neverjetno veliko vode, ki priteka s kraške planote. Jama je obširna, zato ne čudi, da so jo v srednjem veku zazidali z močnim zidom in jo spremenili v poseben jamski grad. Sem so se vaščani zatekali pred Turki, ki so vas tudi požgali. Požgana je bila tudi leta 1615 za časa vojne z Uskoki. V vasi je veliko kamnitih portalov, saj je bil nad vasjo kamnolom, v katerem so kopali kamen za Benetke.

Gasilski dom Osp

4) Tu se nahaja tudi gasilski dom, ki premore obsežno dvorano za druženje in prireditve. Že leta 1819 je tu delovala prva šola v Istri v slovenskem jeziku. Cerkev pa je posvečena sv. Tomažu.

Osapska stena

5) Povrnimo se nazaj do odcepa poti, ki se prične vzpenjati proti kraškemu robu; ob stezi in pod stezo se dviga znamenita osapska plezalna stena, ki je pravi raj za alpiniste, ki prihajajo sem iz vse Evrope, saj premore vrsto smeri najtežjih stopenj. Tu se da plezati tudi v zimskem času, če le ne piha burja. Takoj nad vasjo je zanimiv lovorov gozdiček. Bolj kot se dvigamo, bolj se odpira prekrasen razgled na osapsko dolino, Gabrovico in smeli črnokalski viadukt. Na Spodnjem krasu, kot ga imenujejo domačini, je v preteklosti potekala meja med Benetkami in Avstrijo. Mejo so označevali kupi kamenja pobeljeni z apnom, ki so jim prebivalci pravili »muše«.

Konjski pašnik

Konj na paši
Konj na paši - ©2018 Špela Popošek

6) Ko pridemo do vrha, se do vasi Kastelec razprostira obsežen pašnik, na katerem se pase kar številna čreda konj. Del te planote je bil umetno naravnan z izkopnim materjalom iz avtocestnega predora. Mimo obzidanega borovega gozdiča pridemo kmalu v vas.

Kastelec

7) Kastelec je slikovita vas, ki je nekoč bila fevd socerbskega gospostva, večina prebivalcev se je ukvarjala s kmetijstvom, saj ima kar obsežna polja. Ime je vas dobila iz latinskega »castrum«, ali romanskega »castello«, saj se v bližini nahajajo ostanki obsežnega gradišča. Vaška skupnost premore tudi prijetno urejen dom za druženje, sredi vasi pa se nahaja vaški vodnjak s kapelico.

Varda

8) Nad vasjo je griček (416 m n.v.) z imenom »Varda«. Z njega je lep razgled na vas in spodaj ležeča polja, pa tudi na nasproti ležečo Šavrinsko hribovje in tudi na Kubejsko Vardo. Ime je zelo verjetno izpeljanka iz italijanskega »guarda«, ali »razgleduj se!«.

Spomenik NOB Socerb, zraven cerkve

Steza v gozdu
Steza v gozdu - ©2018 Lucija Kenda

9) Po nekoliko strmem spustu sestopimo na kraško ravnico, mimo slikovitih pašnikov do Socerba. Preden dospemo v vas, gremo mimo »Svete jame«, v kateri naj bi živel v 3. stol. tržaški mučenec sveti Socerb. Spomenik padlim v NOB v Socerbu priča o težkem krvnem davku, ki so ga tukajšnje vasi plačale za svobodo. Nahaja se zraven cerkve, ki so jo pred nedavnim obnovili; nedaleč pa leži eden izmed kalov, kjer se je nekoč napajala živina. Nad vasjo mogočno kraljuje grad Socerb, pomembna utrdba, ki je preživela tudi hud napad beneških čet za časa »uskoške vojne« leta 1615. Sedanja oblika gradu je daleč od tiste, ki jo je izrisal Valvazor v svoji »Slavi Vojvodine Kranjske«. Grad je namreč leta 1780 pogorel in sedanje obzidje so delno obnovili v letih 1924 in 1925. Od tu se odpira čudovit pogled na tržaški in koprski zaliv do Pirana, Savudrije in Gradeža, strmo spodaj pa na celoten Breg z naplavinsko ravnico, ki jo je oblikovala reka Glinščica.

Park Jože Rapotec

10) Iz vasi Socerb se mimo kala spustimo naravnost navzdol, kmalu prečkamo mejo in po gozdni stezi pridemo v Prebeneg, kjer se pot zaključi v parku Jože Rapotec. Vrli prebeneški kulturniki so uredili s prostovoljnim delom prostor za poletno šagro in druge prireditve. Razgled je tudi tukaj obsežen in zajema nekdanje spodaj ležeče dolinske njive, ki so jih uničili z naftnimi hranilniki čezalpskega naftovoda.